Skip to content

Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom

Pesticidi | Natisni |
Sobota, 21 Februar 2009 13:48

avtor: Tamara Urbančič

V razmislek vsem, ki radi »špricate« in vsem, kupujete hrano tretirano s pesticidi.

 

V prejšnji številki je bil v tej rubriki objavljen članek  o vzrokih za obolevanje za rakom in drugimi hudimi boleznimi. Veliko strokovnjakov meni in tudi raziskave so pokazale,  da so eden od vzrokov za vse večjo obolevnost za rakom in drugimi hudimi boleznimi tudi pesticidi in njihovi razgradni produkti, ki jih najdemo v hrani ter pitni vodi. Vlade, industrija in javnost so imele pesticide za domala neškodljive, dokler niso že prve epidemiološke raziskave dokazale prav nasprotno. V letu 2007 je bilo 10.720 na novo odkritih primerov raka v Sloveniji.

Kaj so pesticidi?

So spojine, ki jih uporabljamo za zatiranje plevelov (herbicidi), škodljivih žuželk (insekticidi), gliv (fungicidi), za zatiranje bakterijskih okužb rastlin (baktericidi), za zatiranje polžev (limacidi), za zatiranje glodalcev (rodenticidi)... Po kemični sestavi so pesticidi anorganske spojine (žveplovi in bakrovi pripravki) in organske spojine. Zaradi agresivnega delovanja jih uporabljajo tudi kot bojne strupe.

Kako pesticidi  delujejo v našem organizmu?

Pesticidi so spojine, ki v organizmu največkrat tekmujejo z encimi, ki so sestavni del celičnega mehanizma. Mehanizem delovanja pesticidov v organizmu je različen: lahko spremenijo membransko propustnost celic, uničijo strukturo celic, preprečujejo pravilno regulacijo, ki je odgovorna za encimske reakcije... Vse to vodi k različnim spremembam v organizmu, povzroča spremembe v vseh telesnih sistemih - raka, mutacije celic in ?. Učinek je lahko kancerogen, mutagen in/ali teratogen. (

Njihova poraba

Poraba zaščitnih sredstev je v Slovenskem kmetijstvu zelo velika, saj smo že leta 1992 porabili v te namene sledeče količine sredstev:

Toliko je bilo registrirane porabe, koliko je bilo še neregistrirane se pa ne ve. (Vir:Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora RS, 1992.)

Na prebivalca Zemlje se porabi nekako 1 kg pesticidov letno, kar je za človeka več kot desetkratna smrtna doza. Strokovnjaki na področju upravljanja s škodljivci domnevajo, da bi lahko do 50% celotne uporabe pesticidov v kmetijstvu zmanjšali, ne da bi to povzročilo kmetovalcem kakršnokoli ekonomsko izgubo. Seveda to ni v interesu farmacevtskih družb, ki s prodajo pesticidov dobro zaslužijo dvakrat: prvič, ko pesticide prodajo, in drugič, ko prodajajo zdravila bolnikom, ki zbolevajo zaradi zauživanja pesticidov. Poseben primer je  švicarska farmacevtska družba  Syngenta, ki proizvaja atrazin (herbicid za koruzo), katerega uporaba  v Švici ni  dovoljena (!), ker je izredno strupen. Taista firma proizvaja tudi gensko spremenjene organizme, vendar je bila Švica ena prvih držav, ki je prepovedala njihovo uporabo v kmetijstvu! Atrazin je bil leta 2003 prepovedan tudi v Sloveniji, vendar mnogo prepozno, saj se v vzhodni Sloveniji pojavlja v pitni vodi v prekomernih količinah skupaj s svojim metabolitom desetilatrazinom.  Mogoče je tudi zaradi pesticidov in nitratov v  pitni vodi obolevnost za rakom (predvsem prebavil) najvišja ravno v vzhodni Sloveniji. To domnevajo tudi trije dijaki Prve gimnazije v Mariboru, ki so v zaključku svoje seminarske naloge zapisali: ''Prizadevati bi si morali za popolno odpravo uporabe nevarnih pesticidov in tako poskusiti zmanjšati vpliv dejavnikov tveganja obolevnosti prebivalcev Dravskega polja, zaradi zdravja in ne samo zaradi evropskih normativov. ''

  
V kmetijstvu ločimo  tri načine pridelave glede na uporabo pesticidov:

Konvencionalno

Do leta 1996 samo ta način, danes še vedno v uporabi.

Uporaba pesticidov je brez nadzora.. Zadnja leta se jih lahko kupuje le z izkaznico o opravljenem tečaju o njihovi uporabi in škodljivosti. Obstaja velika verjetnost ostankov pesticidov v hrani.

Integrirana pridelava

Zadnja leta.

Uporaba pesticidov je pod nadzorom, zato je  verjetnost ostankov pesticidov v hrani manjša. Uporaba gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena.

Ekološko kmetijstvo

Od leta 1996.

V ekološkem kmetijstvu uporaba pesticidov, lahko topnih mineralnih gnojil in gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena. V hrani ni ostankov pesticidov niti njihovih metabolitov!

Kako nepredvidljivo je delovanje pesticidov  je na primeru pesticida Gaucho, ki so ga nekaj let nazaj množično uporabljali za razkuževanje semena koruze. Na koruzno seme so nanesli  Gaucho, da ga ne bi pojedle žuželke v tleh (ponavadi so izgube 10%). Ob času cvetenja so čebele nabirale cvetni prah in množično umirale saj  zaradi izgube orientacije niso našle poti domov. Ugotovili so, da se Gaucho ni razgradil, kot so predvidevali, ampak je prešel v cvetni prah. V Franciji je pomrlo dve tretjini čebel. Po dveh letih so ga prepovedali v celotni Evropi. Koruzno zrnje še vedno tretirajo z drugimi pripravki in dejansko je težko dobiti koruzo, ki ni tretirana.  Enako velja za seme žit.

Kaj povzročajo ostanki pesticidov v hrani in pitni vodi?

Pesticid oz. aktivna snov

Za kaj se uporablja in kaj povzroča:

Herbicid Atrazin

UPORABA? V Sloveniji je njegova uporaba prepovedana šele od l.2003, v Avstriji že od leta 1996 dalje. Povzroča številne oblike raka, levkemije, motnje delovanja hormonov, razvojne okvare zarodkov, motnje v reprodukciji, vedenju, zmanjšano delovanje ščitnice, sprememba spola pri žabah ...  Prisoten je v pitni vodi v vzhodni Sloveniji.

Herbicid Alaklor

Je sistemični talni herbicid proti travnim in širokolistnim plevelom za koruzo, sojo sončnice, oljno ogrščico. Povzroča nižjo raven hormonov ščitnice.

Herbicid Linuron

Je sistemični talni herbicid proti semenskim širokolistnim plevelom za koruzo, korenje, sojo in sončnice. Povzroča poškodbe  imunskega sistema in zmanjšuje njegovo odpornost ter povzroča zmanjšanje teže spolnih organov.

Fungicid Tiram

Uporablja se za razkuževanje večine semen, tudi vrtnih in okrasnih rastlin. Prodaja se pod imenom Radiotiram TS, Tiram Župa - TS, TMDT S-80...Nahaja se v pripravkih proti jablanovemu in hruškovemu škrlupu, breskovi kodravosti, sivi plesni jagod, rjam na vrtninah in okrasnih rastlinah.  Povzroča motnje sinteze hormonov ščitnice.

Fungicid Vinklozolin*

Uporablja se proti grozdni gnilobi, cvetni moniliji, sivi plesni na čebuli, solati, vrtninah, tudi jagodah. Zmanjšuje težo testisov in količino testosterona, povzroča motnje v razvoju spolnih organov, je hormonski motilec.  

Vsi zgoraj našteti so napisani v resoluciji EU (27.10.2000) kot snovi, ki škodijo hormonskemu sistemu ljudi in narave.

Tolilfluanid

V ZDA ni dovoljen, v EU je sestavina številnih fungicidov za zatiranje bolezni na jablanah, grozdju, krompirju ter hmelju. Verjetno  rakotvoren, najbolj prizadene kosti in zobe, jetra in ščitnico. Našli so ga v  jabolkih! (Glej pesticidi v hrani!)

Klorpirifos

Je insekticid za vrtnine, poljščine in sadovnjake. Prodaja se pod različnimi imeni. Uvrščajo med živčni toksin, ki že v zelo majhnih količinah povzroča trajno izgubo možganske funkcije, ki so ji v večji meri izpostavljeni otroci. Našli so ga v jabolkih in grozdju! (Glej pesticidi v hrani!)

Procimidion*

Fungicid. Je močan hormonski motilec, verjetno kancerogen. Najden v jagodah!

Mankozeb- fungicid*

Uporablja se ga proti krompirjevi in paradižnikovi plesni, črni krompirjevi in paradižnikovi listni pegavosti, proti peronospori.... Prodaja se pod imenom DITHANE,  RIDOMIL ® MZ 72-WP in 58-WP. Je možen kancerogen, razvojni in reproduktivni toksin in pričakovan hormonski motilec.

Foksim * je organofosforni insekticid

Talni insekticid proti strunam, ogrcem, sovkam, bramorju, čebulni muhi, proti koloradskemu hrošču, pesnemu rilčkarju... Kronična izpostavljenost nizkim dozam povzroča nepovratne poškodbe višjih možganskih funkcij (spomin, učenje, motorika), je možen kancerogen, bioakumulira se v ribah in planktonu,.

Propikonazol*

Fungicid.  Uporablja se ga proti pepelasti plesni vinske trte in žit, žitnim rjam... Prodaja se pod imenom Tilt ® 250-EC, Tilt ® 100-EC. Je možen kancerogen, genotoksičen in citotoksin, razvojni in reproduktivni toksin.

Trifluralin*

Herbicid proti semenskim plevelom vrtnin in poljščin. Je hormonski motilec,  verjeten kancerogen, bioakumulira se v rastlinah in živalih.

*pesticid, ki je dovoljen tudi v integrirani pridelavi!

Pesticidi in bolezni

Le 10 % rakavih obolenj je genetskega izvora - 90% ga povzročijo genotoksične snovi iz okolice. Razne študije so pokazale, da lahko pesticidi poleg raka povzročajo tudi mnoge zdravstvene težave, med drugim tudi pohabljenost ob rojstvu, poškodbe živčnega sistema in druge težave, ki se pojavijo dolgoročno. Seveda pa so posledice odvisne od strupenosti pesticida in zaužite količine ter izpostavljenosti. Mešanica  različnih pesticidov z direktnim učinkom na žlezo slinavko deluje kot sprožilec za nastanek diabetesa! Osebe, ki so bile izpostavljene pesticidom pred letom 1982, so imele 70 odstotkov večjo možnost obolenja za Parkinsonovo bolezen 10 do 20 let kasneje, od tistih oseb, ki pesticidom niso bili izpostavljeni.  Neka druga raziskava je pokazala, da lahko navaden vrtni pesticid škoduje moški plodnosti, saj zmanjša stopnjo spolnega hormona testosterona. Raziskovalci so merili stranske proizvode pesticida klorpirifos-a (pri nas najden v jabolkih in grozdju) pri moških in ugotovili, da imajo najnižjo stopnjo testosterona tisti, ki imajo največ pesticidov v telesu. NCR je v svojem poročilu navedel verjetnost, da lahko dva pesticida, ki sta sama zase v dopustnih dozah, kemično reagirata in ustvarita novo snov, ki je zelo strupena. Poleg tega je študija pokazala, da je učinek, če zaužijemo ostanke treh različnih pesticidov hkrati, enak 100-kratnemu učinku kateregakoli izmed njih, če bi ga zaužili samostojno.

Pesticidi v hrani

Glede na rezultate poročila (PAN Evropa) o uradnem monitoringu živil držav članic EU, je v letu 2005 kar 49% analiziranih vzorcev sadja, zelenjave in žit vsebovalo ostanke pesticidov. Ostanki petih pesticidov, ki so najpogosteje najdeni v prehranjevalni verigi v EU, so prepoznani kot rakotvorni, mutageni ali povzročajo motnje v delovanju hormonskega sistema.

Kmetijski inštitut Slovenije je decembra 2006 izdal poročilo Določanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih pridelkih. Tu je le del njihovega zelo obsežnega poročila:

 

Pridelek

Pesticide vsebovalo

Opis

Jabolka

30 od 36 vzorcev

Tolilfluanid je bil v 9 vzorcih, presežen pa kar v dveh vzorcih : 0,21 in 0,26 mg/kg jabolk!  V enem od vzorcev jabolk je bilo kar 7 aktivnih snovi, pet vzorcev po 5, osem po 3 ... Ditiokarbamati  so bili prisotni v 23 vzorcih.,klorpirifos v 5 vz.,  fosalon v 14 vz.,  diazinon v 9 vz.....

Grozdje

19 od 20 vzorcev

V 7-ih vzorcih je bila presežena najvišja dovoljena količina ostankov (MRL),  celo do 0,40 mg ciprodinila na kg grozdja! Folpet (proti peronospori) je vsebovalo kar 19 vzorcev, v enem od vzorcev so ugotovili kar 9 aktivnih snovi! 3 vzorci vsebovali  klorpirifos!

Jagode

16 od 19 vzorcev

V dveh vzorcih so našli prosimidion, ki v RS ni dovoljen in še 5 pesticidov, ki v RS niso registrirani za pridelavo jagod. V enem od vzorcev so našli kar 5 aktivnih snovi!

Cvetača

10 od 11 vzorcev

V vseh so našli ostanke ditiokarbamatov, ki niso dovoljeni v RS

Žita

0 od 21 vzorcev

V žitih niso našli ostankov pesticidov.

Vsakršno opiranje na neke mejne vrednosti je nesmiselno, ker že zelo majhne količine pesticidov, ki jih zaužijemo v naših živilih in pitni vodi,  lahko škodujejo našemu zdravju na srednji in dolgi rok, še posebej otrokom.

Dvanajst živil, ki so najbolj obremenjena s pesticidi in bi jih bilo bolje kupovati iz ekološke pridelave: breskve, jabolka, paprika, zelena, nektarine, jagode, grozdje (predvsem uvoženo), hruške, špinača, zelena solata, češnje, krompir. Ti podatki sicer veljajo za ZDA, vendar se od monitoringov, narejenih v Sloveniji, bistveno ne razlikujejo.

Pesticidi v čajih

Večina zdravilnih rastlin, ki se jih uporablja za čaje je iz uvoza (tudi čaji patra Ašiča). Pridelujejo  jih tako na ekološki kot tudi na konvencionalni način na velikih površinah z uporabo pesticidov. Tako je Zveza potrošnikov Slovenije  dne 1.7.2008  umaknila iz trga otroške čaje BE BE, Lumpy in Sparky proizvajalca Droga Kolinska, ker so vsebovale pesticid halopsifop in onesnaževalce (ohratoksin A in kovine)! Halopsifop je listni herbicid proti travnim plevelom za sladkorno peso, sojo, sončnice in oljno ogrščico, ne pa za zdravilna zelišča! Ta čaj mamice kuhajo dojenčkom pri krčih v prvih mesecih življenja!

Pesticidi v pitni vodi

Kakovost vode, ki jo pijemo v Sloveniji, je zelo ogrožena. Rezultati kažejo, da so danes številni viri pitne vode onesnaženi s pesticidi in nitrati. V Sloveniji vsako leto na hektar njive porabimo 2,35 kg pesticidov in 278 kg umetnih gnojil. Za pesticide in njihove relevantne metabolne, razgradne in reakcijske produkte velja pri nas in v državah Evropske Unije (EU) predpisana mejna vrednost 0,10 mg/l Ta je določena pod predpostavko, da 70 kg težek človek na dan zaužije 2 litra vode. Pri tem pa so pozabili upoštevati otroke! Čeprav so koncentracije majhne, zZdravstvenih posledic pri dolgotrajni izpostavljenosti pesticidom, ne moremo izključiti.  Tudi pri odraslih ne!

V letu 2007 so presegali mejno vrednost 0,10µg/l  naslednji pesticidi:

Pesticid

Območja s preseženo mejno vrednostjo

Zaznan, a ne presežen na območjih:

Atrazin

med 0,17 in 0,30µg/l na območjih ZZV Maribor (2 vzorca), Murska Sobota (1vz.), Novo mesto (1 vz.)

V 29 vzorcih povsod po Sloveniji, razen na ZZV Koper in ZZV Nova Gorica

Desetilatrazin

med 0,11 in 0,30µg/l na območjih ZZV Celje, Ljubljana, Maribor, Novo Mesto in  Murska Sobota, skupaj 9 vzorcev

V 52 vzorcih povsod po Sloveniji, razen na ZZV Koper in ZZV Nova Gorica

Bentazon

Med 0,13 in 0,48µg/l  na območju ZZV Murska Sobota (3 vzorci)

V sledovih zaznan še na oskrbovalnem območju Domžale

Permetrin

0, 21µg/l na območju ZZV Ljubljana (1 vzorec)

Ni podatka?

SKUPAJ

47.034 ljudi je bilo oskrbovanih s to vodo

Ni podatka

 

Poleg omenjenih, so bili v letu 2007 v pitni vodi prisotni še naslednji pesticidi: diklorfos, metolaklor, primisulfuron-metil, amidosulfuron, nikosulfuron širom po Sloveniji, razen na Primorskem in Gorenjskem. V letu 2007 je mejne vrednosti presegalo manj pesticidov kot v letih 2004 in 2005. Število prebivalcev, ki so bili preko pitne vode izpostavljeni pesticidom, se je v obdobju 2004 - 2007 zmanjševalo - z 177.559 na 47.034.

Problem pa so tudi nitrati v pitni vodi. V letu 2006 je pilo vodo s preseženo vrednostjo nitratov kar 34.321 prebivalcev Slovenije na območjih Maribora, Murske Sobote in Novega Mesta. V letu 2007 je 3.555 prebivalcev na območju ZZV Murska Sobota prejemalo pitno vodo s preseženo mejno vrednost nitratov (50 mg/l), ki je bila od 53 do 60 mg/l.   Skupina strokovnjakov iz ZDA  je ugotovila, da povzroča mešanica nitratov in pesticidov (čeprav so prisotni v dovoljenih mejnih vrednostih) v pitni vodi kemični udar v telesu, ki prizadene vse najvitalnejše funkcije. Otroci na področjih s takšno pitno vodo so imeli težave z motnjami spomina, razvojem živčevja, motorike, s hiperaktivnostjo...

Pesticidi in kmetovalci

Za traktoriste, ki več let delajo pri varstvu rastlin, je izredno pomembna kumulativna (zbirna) strupenost. Ugotovili so, da 6x pogosteje zbolevajo za rakom kot ostali, so podvrženi 3x večjemu tveganju za tumor na možganih, ter pogosteje obolevajo za Parkinsonovo boleznijo. Da ne bi traktoristi  prišli v stik s pesticidi, bi morali imeti zaprte kabine z vgrajenim ventiliranjem skozi posebne filtre, ki očistijo zunanji zrak in ustvarijo nadtlak.

Pesticidi in nosečnice ter otroci

Če je pesticidom izpostavljena nosečnica, je neposredno izpostavljen tudi še nerojen otrok, zato je zaščita nosečih in doječih mater pred strupenimi kemikalijami odločilna. Ženske, ki so bile v nosečnosti pogosto izpostavljene pesticidnim produktom, ki so vsebovali klorpirifos (ugotovljen v jabolkih in grozdju l. 2006)  in diazinon, so rodile manjše otroke kot ženske, ki so bile izpostavljene pesticidom zelo redko. Izpostavljenost pesticidom otroka v maternici lahko vpliva na rast otroka celo po rojstvu. Raziskave so pokazale, da so 3-letni otroci, ki so bili v maternici bolj izpostavljeni klorpirifosu, zaostajali v učenju, fizičnem razvoju in so imeli težave pri koncentraciji. Prav tako so imeli večje težave pri gibanju. Majhni otroci lahko pridejo v stik z obstojnimi (ti potrebujejo veliko časa za razgradnjo in izločanje iz telesa) in bioakulativnimi pesticidi (ti se kopičijo v telesu) že skozi materino mleko.

V času rasti zaužijejo otroci več hrane in pijače na kilogram telesne teže kot odrasli. Zato sta lahko hrana in pijača, onesnažena z ostanki pesticidov, razlog za kronično izpostavljanje pesticidom bodisi v majhnih ali večjih koncentracijah. Pesticidi lahko pri otrocih blokirajo vsrkavanje pomembnih hranil, ki so pomembna za normalno in zdravo rast in razvoj. V razvoju otroka se lahko zgodi tudi, da se izločevalni sistem ne razvije v celoti in tako telo ne more odstraniti pesticidov. Dolgotrajno izpostavljanje pesticidom, četudi pri nizkih koncentracijah, je že vodilo do rakastih obolenj, okvare ob rojstvu ter okvare živčevja in endokrinega sistema. Raziskave so pokazale tudi, da imajo otroci, ki so izpostavljeni pesticidom doma, povečano tveganje, da se pri njih razvije levkemija.

Da otroci niso več  naše največje bogastvo kaže dejstvo, da prašiči rejeni na ekološki način ne smejo zauživati hrane, ki jo vsakodnevno zauživajo naši otroci in jo zauživajo bolniki v bolnicah in oskrbovanci  domov za starejše občane! Vse živali, ki se redijo na ekološki način, ne smejo zauživati hrane, ki je bila pridelana s pomočjo pesticidov, lahko topnih mineralnih gnojil in gensko spremenjenih organizmov.  Ne smejo torej zauživati npr. starega kruha iz pekarn, ker lahko žito, iz katerega je narejen kruh vsebuje ostanke pesticidov, poleg tega pa se kruhu dodajajo tudi aditivi. Mi in naši otroci pa ga lahko!

Šokantni so podatki iz znanstvene literature, kjer so proučevali vpliv različno pridelane hrane na vsebnost pesticidov v urinu otrok. V raziskavi so bile v urinu otrok, ki so se prehranjevali s konvencionalno hrano, najdene v povprečju 9x večje koncentracije organofosfornih pripravkov v primerjavi z urinom otrok, ki so se prehranjevali ekološko. (revija Biodar 1/08).

Pesticidi in golf igrišča

Dr. Anton Komat je navedel rezultate študij, ki ocenjujejo, da vzdrževalci golf igrišč na hektar zemljišča porabijo do 20 kilogramov pesticidov letno, medtem ko znaša ta številka pri povprečni njivi v intenzivnem kmetijstvu 3 kilograme. Med najbolj uporabljenimi pesticidi pri vzdrževanju golf igrišč je 14 kancerogenih, 21 je reproduktivnih toksinov, 14 pa tudi živčnih strupov. Študije so pokazale, da se pri vzdrževalcih golf igrišč rak tankega črevesja pojavlja 1,7-krat pogosteje, levkemija in rak možganov dvakrat, rak prostate pa kar trikrat pogosteje kot pri povprečni populaciji.

Pesticidi v izdelkih široke potrošnje

Triklosan je eden od antimikrobnih pesticidov, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Ti se uporabljajo za uničevanje bakterij, virusov ali gliv na neživih predmetih in površinah. Najdemo jih v antibakterijskih milih, deodorantih,  zobnih pastah (24 urno delovanje proti kariesu), losjonih... Triklosan je tudi v kozmetiki, deskah za rezanje hrane, detergentih za pranje posode,  ročajih zobnih ščetk, atletskih oblačilih (nogavice s triklosanom preprečujejo glivice na stopalih)...  Posledice so: razdražena koža, alergije, dermatitis, astme, uničevanje ekosistemov. Lahko se celo akumulira v maščobnih tkivih. Triklosan se na soncu (npr. v oblačilih) spremeni v izredno strupen dioksin.

Kdo je krivec  za tolikšno zastrupljanje s pesticidi?

Prav gotovo so na prvem mestu proizvajalci pesticidov, ki jim je v interesu prodati čim več strupov. Dr. Anton Komat že več kot 13 let opozarja naše politike, ministre in institucije odgovorne za zdravje na škodljivost pesticidov. Učinka skoraj ni. Seveda. Krivi smo potrošniki. Politiki morajo poslušati ljudstvo. In če hoče ljudstvo lepo in poceni hrano, mu morajo politiki ustreči. Krivi smo mi, ki hočemo imeti grozdje sredi zime! Mi, ki hočemo imeti krompir po 0,30 EUR. Mi, ki hočemo solato brez črne pikice, kaj šele polža. Mi, ki pravimo, da se solate na lastnem vrtu ne splača pridelovati, ker je v trgovini cenejša. Kdaj nas bo srečala pamet?

Namesto, da bi pridelovali neonesnaženo hrano, izumljamo žajfe za pranje solate! V osnovnih šolah v Veliki Britaniji že poučujejo učence, naj pridelujejo hrano doma, naj jo kupujejo na bližnjih kmetijah in lokalnih tržnicah in naj zauživajo sezonsko sadje in zelenjavo, ker je najboljšega okusa. V ta namen imajo šole celo zelenjavne vrtove. Pri nas pa se v reklami enega od trgovcev oglašuje organski pripravek za pranje sadja in zelenjave. Prepričujejo nas, da z njegovo pomočjo s sadja in zelenjave odstranimo ne le običajno umazanijo temveč tudi ostanke pesticidov, herbicidov, umetnih gnojil... Namesto, da bi pridelovali neonesnaženo hrano, izumljamo sredstva za pranje solate!

Ekološko kmetijstvo

Da so ekološka živila pomemben preventivni način preprečevanja vnosa škodljivih snovi v telo s hrano, je že nekaj časa znano dejstvo, ki se v marsikateri evropski državi kaže v praksi preko vključitve ekoloških živil v prehranske obroke vseh ustanov, ki se financirajo iz državnega proračuna.  V Avstriji so tako sprejeli zakon, po katerem morajo šole nabaviti najmanj 20% ekološke hrane za učence. Pri nas je zaenkrat to le priporočilo.

Tako v svetu kot pri nas narašča število bio kmetij. Vendar je v Sloveniji le-teh še vedno mnogo premalo, saj je ekološko obdelanih le dobrih 5,5% kmetijske zemlje. V kmetijskih revijah je povsod cel kup oglasov za pesticide, za ekološko kmetijstvo pa oglasov skorajda ni!

 Pesticidi in Ilirska Bistrica

Tako kvalitetno pitno vodo kot ima občina Ilirska Bistrica, pa tudi sosednje občine, je nima cela Belgija in Nizozemska skupaj niti za vzorec! Belgijci uvažajo ustekleničeno pitno vodo iz Francoskih alp! Ravno ta neonesnaženost je naše največje bogastvo! Sama vidim razvoj kmetijstva in podeželja v smeri pridelave vedno bolj iskane ekološke hrane (ki ima tudi višjo dodano vrednost), ne pa v intenzivnem kmetijstvu. Občina bi morala pri vsakem večjem posegu v prostor temeljito razmisliti, ali s tem ne ogroža našega največjega bogastva: čiste pitne vode in zemlje! Tega bogastva se niti ne zavedamo, dokler ne potujemo po svetu in pogledamo že kritično stanje drugih držav. Poskrbimo za svoje zdravje in za zdravje svojih otrok in obdelajmo vsaj svoj vrt, če že ne kakšne zapuščene njive.

Zaključek

Pesticide smo ustvarili za temeljito zatiranje škodljivcev. In ker je najhujši škodljivec na tem planetu ravno človek, smo očitno na dobri poti k doseganju tega cilja.  Ampak proces očitno poteka prepočasi,  saj smo izumili še gensko spremenjene organizme. O tem pa naslednjič.

Glavni viri:

www.pesticidi.net

Inštitut za varovanje zdravja

Inštitut za trajnostni razvoj

Zveza potrošnikov Slovenije

Zveza ekoloških kmetij Slovenije

Jože Maček:  Kemična sredstva za varstvo rastlin