Skip to content

Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom

POVZETEK DELAVNICE KMEČKA TRŽNICA | Natisni |
Nedelja, 27 Januar 2008 12:22
V okviru Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom smo dne 23.1.2008 v Pivki organizirali prvo delavnico na temo KMEČKA TRŽNICA. Na delavnici je bilo prisotnih 28 udeležencev, večinoma kmetov, prisotni pa so bili tudi predstavniki občin in različnih podpornih institucij za razvoj podeželja (KSS, RRA, NEC, občine).  Program delavnice je bil sestavljen tako, da smo najprej na kratko predstavili dosedanje aktivnosti v občinah Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna glede vzpostavitve kmečke tržnice. Temu sta sledila dva primera dobre prakse – predstavitev kmečke tržnice v Idriji in tržnice kmetijskih pridelkov in izdelkov v Škofji Loki. Ga. Darja Lahajnar, svetovalka za razvoj podeželja na Idrijsko – Cerkljanski razvojni agenciji in ga. Kristina Miklavčič, svetovalka za regionalni razvoj in razvoj podeželja na Razvojni agenciji Sora sta predstavili svoje izkušnje pri organizaciji tržnice, pogoje za sodelovanje, označevanje izdelkov in stojnic, oblačila, embalaža, HACCAP, povezanost z dopolnilnimi dejavnostmi, izobraževanje kmetov, promocijo, spremljajoče prireditve, sodelovanje s šolami, društvi, … Zadnji del delavnice je bil namenjen javni razprava o vzpostavitvi kmečkih tržnic na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna.  Glavni namen delavnice je bil preveriti interes prebivalcev območja za sodelovanje na tržnici (kot kupci ali prodajalci). Skozi razpravo se je pokazalo, da udeleženci delavnice podpirajo vzpostavitev kmečke tržnice na območju ter so pripravljeni na njej tudi sodelovati. Kratek povzetek razprave:- izdelki, ki bi jih kmetje ponujali na tržnici: krompir, sezonska zelenjava, sadje (jabolka, slive) suho sadje, marmelada, različne pijače, sir, zelje, …- ponudba pridelkov in izdelkov na tržnici mora biti kakovostna, da pritegne kupce- graditi je potrebno na prepoznavnosti pridelkov in izdelkov (blagovne znamke, sheme kakovosti, nagrade, vključiti zgodbe, tradicionalne recepte, …) kar daje višjo ceno- oblikovati skupno blagovno znamko (v povezavi z eko regijo)- glede terminov tržnice sta bila dva predloga: kmečka tržnica naj se vključi v že obstoječe sejemske dneve oziroma nasprotni predlog, da naj bodo termini sejmov in kmečke tržnice ločeni, ker se miselnost obiskovalcev / kupcev sejmov in kmečke tržnice razlikuje - kupci kmečke tržnice so praviloma bolj (ekološko) ozaveščeni prebivalci- izpostavljena je bila težava proizvajalcev / ponudnikov na tržnici povezana s časom in delom na kmetiji, hkrati pa dejstvo, da lahko sami najbolje prodajajo in promovirajo svoje izdelke- pomislek glede prodaje v domačem kraju, ker so to izdelki, ki jih lahko vsak naredi doma (npr. potica)- strah pred pojavljanjem in izpostavljanjem v javnosti - nujno potrebna podpora različnih institucij pri pripravi na vzpostavitev in organizacijo kmečke tržnice ter pri pridobivanju finančnih sredstev, z namenom, da se kmetom čim bolj olajša možnost neposredne prodaje; pomoč je bila ponujena s strani predstavnice NEC-a in KSS; to bo tudi naloga društva (pomoč pri pripravi dokumentacije, stalno izobraževanje in informiranje, promocija, svetovanje, …), - ponujen je bil prostor, vrt ob Kavarni v Pivki, za izvajanje prodaje- predhodno je potrebno izobraževanje udeležencev kmečke tržnice- v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, je naša zakonodaja bolj stroga in omejuje prodajo nekaterih izdelkov (npr. meso) oziroma so pogoji prodaje zelo zahtevni in dragi; pobuda, da se preuči prakse v drugih državah in poda predlog za spremembo zakonodaje Na koncu so udeleženci izpolnili anketo na temo kmečke tržnice, ki bo med drugim tudi podlaga za planiranje nadaljnjih aktivnosti glede vzpostavitve same tržnice.  Povzetek pripravila: Zdenka Žakelj, 25.1.2008
 

PRIPOROČAMO

las-porocilo
trznice
projekt pesca
kmecki-krozek
turisticne kmetije
razvoj-podezelja-link