Skip to content

Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom

ODPRTA BRKINSKA SADNA CESTA | Natisni |
Sobota, 01 Marec 2008 20:02

V slikoviti vasici Vareje v osrčju Brkinov je bilo  v četrtek, 14.2.2008  neobičajno živahno za navadno delovno dopoldne, ko se večinoma porazgubimo po službah in opravkih. Na turistični kmetiji  Benčič  smo se  namreč zbrali  sadjarji, predstavniki občin, svetovalci, novinarji, skratka vsi, ki so ali bodo kakorkoli povezani s projektom Brkinska sadna cesta. Sončen dan je bil kot naročen za otvoritev sadne ceste in dobra  popotnica ponudnikom   ob njej. Končali smo projekt označitve ceste, s tem pa pravzaprav šele začeli z veliko nalogo, da bodo table služile svojemu namenu. 

Najprej je prisotne pozdravil  Matija Potokar, župan občine Divača. Društvo brkinskih sadjarjev, ki je bilo prijavitelj projekta , je predstavil njegov dolgoletni član in predsednik Stjepan Miše. V imenu Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, je zbrane nagovoril Jože Vončina.  

 mise_in_potokar

Sadjarji so bili veseli vzpodbudnih besed Nevenke Tomšič iz občine Ilirska  Bistrica in Janeza Čučka, podžupana občine Pivka. Namen in aktivnosti projekta je predstavil kmetijski svetovalec Aleks Dariž. V Brkinih je danes okrog 150 ha intenzivnih sadovnjakov, predvsem jablan in sliv. Radi se pohvalimo, da pri nas uspeva izvrstno sadje. Vendar pa sadjarstvo kljub ugodnim naravnim pogojem v zadnjih letih ne napreduje. Poglavitni razlog za to so vse večje težave pri prodaji sadja. Ker projekt skupne hladilnice in prodaje sadja ni uspel, so se v DBS s pomočjo kmetijske svetovalne službe odločili za izpeljavo projekta BSC. Prijavili smo se na  na 1.javni razpis Sosedskega  programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška  2004-2006 -Intereg III A.Glavni namen tega projekta je povečati prodajo sadja in drugih kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetijah in privabiti čim večje število kupcev na dom.  Z izvajanjem  projekta smo pričeli konec leta 2005. K sodelovanju smo povabili vse člane DBS, ki deluje na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka. To je okrog 100 sadjarjev z intenzivnimi nasadi, zdraven pa smo povabili še kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo ali z dopolnilnimi dejavnostmi in kmetije s travniškimi nasadi. Pomagale so nam tudi vse štiri omenjene občine. Vsaka je za svoje območje sprejela ODLOK O OBMOČJU TURISTIČNE CESTE in nam s tem omogočila izpeljavo označitve kmetij na sadni cesti. Za sodelovanje se je odločilo 67 kmetij.

Prva naloga tega projekta je bila priprava pravilnika, ki določa pogoje za vključitev kmetij v Brkinsko sadno cesto. Osnutek pravilnika smo pripravili člani projektne skupine, pregledal in sprejel pa ga je upravni odbor  Društva brkinskih sadjarjev. V njem so navedeni vsi pogoji in zahteve, ki jih bo moral izpolnjevati ponudnik vključen v brkinsko sadno cesto.
Naslednji sklop je bil strokovni ogled kmetij, ki so se želele vključiti v Brkinsko sadno cesto. Na podlagi pravilnika smo  ugotovili ali kmetije izpolnjujejo pogoje za  vključitev. Člani projektne skupine smo obiskali vse  zainteresirane kmetije in na vsaki izpolnili vprašalnik, s katerim smo pridobili osnovne podatke o kmetiji, kakšno ponudbo imajo in tudi kakšne so možnosti za dodatno ponudbo na teh kmetijah ter kako si želijo označiti svojo kmetijo. Na podlagi teh podatkov smo pripravili oceno, kakšne so potrebe po oznakah za celotno Brkinsko sadno cesto.

V okviru projekta smo izvedli izobraževanje za kmetije, ki so se  vključile v projekt . To izobraževanje je zajelo strokovno  predavanje Ureditev kmetije, kjer smo udeležence seznanili, kako morajo biti urejene kmetije, če želijo sprejemati goste oz. obiskovalce.

proizvodi_bsc
V drugi fazi smo organizirali tudi dve delavnici, na katerih smo z  zainteresiranimi  udeleženci obdelali njihov konkreten primer, kako bi kmetijo uredili, da bi bila primerna za sprejem gostov in obiskovalcev.
 Izdali smo brošuro Brkinska sadna cesta, v kateri smo predstavili območje in kmetije na Brkinski sadni cesti, njihovo ponudbo sadja in izdelkov iz sadja. Izbrali smo logotip za označitev Brkinske sadne ceste. Za znak smo izbrali sadje, ki je značilno za naše območje- jabolko in češpljo. Izdelali smo načrt poteka BSC in postavili  označevalne table na terenu.Pripravili smo tudi internetno stran društva, na kateri je predstavljeno društvo in projekt BSC.Miran Sotlar nam je orisal dolgo pot od ideje do dejanske postavitve tabel. Podobne ceste razen vinskih,  v glavnem nimajo označb ob državnih cestah. Delo, ki smo ga opravili, je pravzaprav pionirsko na tem  področju.Danijela Volk je še enkrat poudarila, da delo še zdaleč ni končano. Projekt bo pokazal svojo pravo vrednost šele s tem, da bodo kmetije ob cesti dejansko žive in obiskane.Da pa nismo ves čas samo govorili, sta poskrbela mlada virtuoza na diatonični harmoniki Niko Poles in Matic Štavar. Pevski zbor Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica je poskrbel, da smo vsi začutili duha brkinske pokrajine in ljudi. Srečanje se je končalo z živahnim druženjem in skupno željo, da bi se še dobivali bodisi na začetku ali ob koncu projektov. 

Danijela Volk 

Projekt delno financira Evropska unija-ESSR v okviru Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006, Interreg III A, projekt »Brkinska sadna cesta«

 

 
 

PRIPOROČAMO

las-porocilo
trznice
projekt pesca
kmecki-krozek
turisticne kmetije
razvoj-podezelja-link