Skip to content

Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom

Dokumentacija
OKVIRNI NAPOTKI PRI IZPOLNJEVANJU ZAKONSKIH ZAHTEV ZA PRODAJO NA PREMIČNI STOJNICI | Natisni |
Torek, 15 September 2009 19:39

AKTUALNO (17.8.2010)

VURS (Veterinarska uprava) nas je obvestila, da je prišlo do sprememb pri vpisu prodajalcev v register pridelovalcev živil živalskega izvora. Ker je sedaj pristojnost kontrole živil živalskega izvora v prodaji prevzel VURS in za to ni več pristojen ZIRS (Zdravstveni inšpektorat), je potrebno podatke posredovati tudi njim.

Iz tega razloga morate vsi, ki prodajate živila živilskega izvora, izpolniti priloženo vlogo in jo poslati na VURS. Kmetje, ki prodajajo mleko in sire so že vpisani, v register pa je potrebno vpisati še čebelarje in tiste, ki prodajate jajca. Brez vpisa žal ne morete prodajati na tržnici, kar bodo na VURS kontrolirali. Obrazec imate na dnu tega članka (Vloga za veterinarsko upravo).

 V nadaljevanju vam predstavljamo povzetek znanja, ki smo si ga pridobili na šestih delavnicah, izvedenih od novembra 2008 do februarja 2009. Bolj podrobni zapiski in dodatne informacije se nahajajo pri povzetkih posameznih delavnic, ki jih najdete tukaj .

Namen tega članka je podati osnovne napotke pri pridobivanju dokumentacije za prodajo na premični stojnici. Zaradi specifičnih zahtev za posamezne izdelke, je težko strniti vse v en članek, zato smo navedli še nekaj kontaktov, ki bi vam lahko pomagali iz zagate. Seveda pa moramo opozoriti, da se zakonske zahteve sčasoma spreminjajo, zato je vedno dobro preveriti trenutne zahteve pri pristojni inštituciji. 

 

Najprej moramo potegniti črto pri osnovni delitvi proizvodov kmetije: govorimo namreč o PRIDELKIH in o IZDELKIH.

Lastne KMETIJSKE PRIDELKE lahko pridelovalci prodajajo brez posebnih omejitev.

Po veljavni zakonodaji morajo pri prodaji pridelkov kmetje upoštevati načelo ugotavljanja kritičnih točk (HACCP). Kmet z izdelanim HACCP-om prevzame odgovornost za zdravstveno neoporečnost svojih pridelkov, in poda neformalno izjavo, da so pridelki pridelani v skladu z dobro kmetijsko prakso. (Pri izdelavi HACCP-a za živila,za katera ni potrebno hlajenje, vam bomo lahko pomagali v društvu.)

Pri prodaji fizičnim osebam oziroma končnim uporabnikom jim računov ni potrebno izdajati, npr. pri prodaji na stojnici in prodaji na domu. Pri poslovanju s pravno organiziranimi odjemalci (gostilne, vrtci, šole, podjetja) pa odjemalci sami pripravijo knjigovodske listine. Pri tem ni nikakršne skrbi glede plačila dodatnih davkov, saj davčne obveznosti kot kmetje poravnajo že s plačilom davka na katastrski dohodek. Le v primeru, da dohodek na kmetiji presega 25.000 EUR mora pridelovalec postati zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost.

Prodajalci na stojnicah dokazujejo izvor blaga z vpisom v register kmečkih gospodarstev. Zadostuje dokazilo o lastni proizvodnji, ki se pridobi na pristojni kmetijsko-svetovalni službi. Če imajo kmetje že MID ali s.p. ipd, se predloži ta dokument - potrebno je torej dokazilo, da opravljajo kmetijsko dejavnost. Občina izda samo še soglasje za uporabo prostora na tržnici.

KMETIJSKI IZDELKI so na kakršenkoli način obdelani ali predelani kmetijski pridelki, npr. suho sadje, sokovi, žganje, kruh in pecivo, sir, suho mesnati izdelki, med, itd.

Pogoj za legalno prodajo kmetijskih izdelkov je registracija ustrezne dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem pridobitev dovoljenja Upravne enote. Pred vsako spremembo poslovanja je potrebno sporočiti spremembo in dopolniti vlogo.

Kot pri pridelkih, morajo tudi pri izdelkih kmetje upoštevati načelo ugotavljanja kritičnih točk (HACCP). Poleg tega je pri prodaji kmetijskih izdelkov in storitev obvezno izstavljati račune za vsak promet s fizičnimi ali pravnimi osebami, saj je pri opravljanju dopolnilne dejavnosti potrebno obvezno voditi evidenco prejetih in izdanih knjigovodskih listin. Kmet, ki na leto z dopolnilno dejavnostjo ustvari več kot 25.000 EUR prometa, se mora na Davčnem uradu registrirati kot zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost.

Vsako predelavo živil (razen samega skladiščenja) pa je potrebno registrirati tudi na zdravstvenem inšpektoratu RS (ZIRS)- to zajema sušenje, rezanje, pečenje, kisanje, pakiranje... v primeru živil živalskega izvora pa tudi na Veterinarski upravi (VURS).

DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI

'' Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji.''

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je treba pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo vlagatelja izda upravna enota, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.  Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati tri povprečne letne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu.

Postopek pri registraciji

  1. Še pred začetkom prvih vlaganj se je potrebno registrirati na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  2. Sledi pridobitev dovoljenja na Upravni enoti
  3. Registracija na ZIRS mora biti opravljena pred začetkom opravljanja dejavnosti.
  4. Na pristojni davčni upravi RS je potrebno opredeliti status ter plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje
  5. Sledi odločitev za vodenje knjig (enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) ali obdavčitev po pavšalu (spremljanje prihodkov)

Bolj podrobne informacije o tej temi  si lahko preberete v zapiskih iz delavnice o dopolnilnih dejavnostih .

OSEBNO DOPOLNILNO DELO

Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja pomoč v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira  in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela ali osebno sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima mnenje obrtne zbornice, da gre za tovrstne izdelke. Stranka mora opravljanje dopolnilnega dela pred pričetkom priglasiti upravni enoti.

Predpisani pogoji za opravljanje:

  • Letni prihodki iz naslova tega dela ne smejo presegati minimalne letne plače v RS iz preteklega leta, kar ugotavlja DURS, kjer je posameznik vpisan v davčni register, na podlagi podatkov o prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela
  • Dela morajo biti določena v Pravilniku o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh delØ
  • Posameznik mora izključno sam opravljati navedena dela (ne sme zaposliti delavcev) in
  • Mora biti vpisan v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.

Ostali posebni pogoji (prostora, v katerem se opravlja osebno dopolnilno delo, ali potrebna izobrazba oziroma usposobljenost za opravljanje teh del) niso predpisani.

INŠPEKCIJSKE SLUŽBE:

Zdravstveni inšpektorat nadzoruje živila živalskega in neživalskega izvora. Odda se vlogo in to velja kot registracija na podlagi katere ZIRS vrši nenapovedan nadzor.

ZIRS : Območna enota KOPER, Trg Brolo 4, 6000 Koper  Tel.: 05 669 39 60, Fax: 05 669 39 65

Veterinarski inšpektorat izvaja nadzor nad prodajo živil živalskega izvora. Uporabljajo terminologijo ''Predelava živil na mestu izvora'' in ne Dopolnilna dejavnost na kmetiji.  Odda se vloga_za registracijo in obrat velja kot registriran oz. odobren, ko VURS izda izpisek iz registra.

VURS : OU Postojna Kolodvorska cesta 5a 6230 Postojna, tel: (05) 721 15 50

Registracija pri VURS ni potrebna za prodajo manjših količin na mestu predelave za končnega potrošnika, če:

  • Prodaja surovo mleko - manj kot 10.000L/leto (30 l na dan)
  • Prodaja jajca  - manj kot 70.000/leto (200 na dan)
  • Prodaja čebelje pridelke (med, med s suhim sadjem, matični mleček, propolis) - če ima manj kot 40 panjev

Našteto velja za prodajo na mestu predelave (na kmetiji); za prodajo na tržnici ali stojnici je potrebna registracija!

 PAR PRIMEROV glede izpolnjevanja zakonskih zahtev pri izdelkih:

  1. Peka peciva zahteva registracijo dopolnilne dejavnosti na UE in priglasitev pri ZIRS. Zaradi higienskih razmer mora biti prostor za peko ločen od ostalih prostorov in urejen po zakonskih predpisih.  V postopku izdelave so pa tudi jajca, ki so živalskega izvora, zato zahtevajo ločen del prostora za ravnanje z jajci. Ločiti je treba čiste in nečiste poti, zagotoviti mokro čiščenje, umivalnik s toplo in hladno vodo, brisače za enkratno uporabo, uporabljali naj bi se pralni materiali, potrebno je zavarovati smeti, voda mora biti iz javnega vodovoda, v nasprotnem primeru mora biti pregledana, zagotavljati se mora ustrezna svetloba,...
  2. Prodaja surovega mleka na tržnici, oz. premični stojnici je v pristojnosti ZIRS-a. Za VURS je pomembno, da je kmet registriran kot primarni proizvajalec mleka, kar pomeni, da izpolnjuje vse pogoje v zvezi z zdravstvenim stanjem živali, pridelavo mleka in izpolnjevanjem meril v zvezi s celicami in SŠMO, ter je podvržen rednemu vzorčenju mleka. Pri prodaji na tržnici mora biti zagotovljena temperatura pod 8°C, nujna je uporaba embalaže, ki je sprejemljiva za živila.
  3. Za sir velja naslednje: osnova pravilnika je obvarovanje živil glede na vrsto, ki se prodaja, pred kontaminacijo, neustrezno temperaturo ipd. Temperatura seveda vpliva na kakovost izdelka, s tem da npr. sir, ki še zori na sobni temperaturi ne zahteva shranjevanja v hladilniku.
  4. Nabiranje in prodaja zelišč: registracija na ZIRS ni potrebna, če je dejavnost registrirana kot osebno dopolnilno delo, ker se predvideva majhen obseg prodaje. Če pa je registrirana kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, je potrebno oddati vlogo na ZIRS.
  5. Če želi na tržnici nekdo prodajati tudi izdelke drugih kmetov, mora imeti registrirano tovrstno prodajo. Če ima registrirano tovrstno prodajo kot s.p., ni omejitev glede količine prodaje svojih/tujih pridelkov, v primeru,,da želi registrirati tovrstno prodajo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, pa mora zagotoviti vsaj 30% svojih pridelkov). To je v pristojnosti tržnega inšpektorata.

OZNAČEVANJE STOJNICE IN PRIDELKOV/IZDELKOV

Zakonski predpisi, ki urejajo označevanje, veljajo tako za pridelke kot za izdelke. Zveza potrošnikov Slovenije je izdala v ta namen tudi brošuro. Na voljo pa so vam tudi primeri označb za izdelke in pridelke, ki smo jih obravnavali na delavnici 15. januarja 2009 .

  1. Na stojnici mora biti navedeno ime kmetije ter  naslov.
  2. Cena izdelkov mora biti označena na izdelku. Cena se lahko označi tudi na drugačen način, vendar tako, da ne obstoja možnost zamenjave s ceno drugega blaga. Prodajna cena izdelka je cena za enoto izdelka ali za določeno količino izdelka skupaj z davkom in vsemi drugimi dajatvami. Izdelki, ki se prodajajo nepakirani v razsutem stanju, morajo imeti označeno le ceno za enoto izdelka (npr. 2€/kg).
  3. Prodajna cena in cena za enoto izdelka sta označeni čitljivo, če je velikost številk najmanj 3 mm. Pri označevanju cen v obliki cenika sta prodajna cena in cena za enoto izdelka označeni čitljivo, če je velikost številk najmanj 5 mm.
  4. Deklaracija je namenjena potrošniku in posreduje osnovne podatke o proizvodu, proizvajalcu in dobavitelju, kot tudi o tistem, ki je za proizvod na trgu odgovoren. Zahteve, vsebina in obseg deklaracije je za posamezne skupine proizvodov določena v posameznih podzakonskih aktih, s katerimi je podrobneje določeno, kako ravnati v posameznih primerih.
  5. Pridelki in izdelki morajo biti pakirani v embalažo,  ki je zdravstveno ustrezna. (proizvajalec embalaže na zahtevo kupca izda izjavo o zdravstveni ustreznosti). Prav tako naj bi proizvajalec jamčil, da embalaža ustreza okoljski zakonodaji . Tehtanje nepakiranih proizvodov v razsutem stanju mora potekati na umerjenih in overovljenih tehtnicah.

 

VLOGE IN UPORABNE POVEZAVE: